031 316 392 info@pddravograd.com

PLANINARJENJE PO BOSNI

OD 7. DO 10. JULIJA 2019

Želja po spoznavanju vrhov sosednjih dežel nas je v letošnjem letu popeljala v zahodno Bosno, v planinski svet v okolici Šipovega.

Tokrat je število prijav poraslo na 25 udeležencev.

Izlet je trajal štiri dni, od nedelje 7. julija do srede 10. julija 2019. Prvi in zadnji dan sta bila namenjena potovanju in ogledom

znamenitosti v krajih, skozi katere nas je zanesla pot.

Pred odhodom smo imeli še sestanek, ko smo se pogovorili o programu, o stroških, opremi in vseh podrobnostih.

Organizacijo tokratnega potepanja sta izpeljala Rado in Željko.

Startali smo ob 4 uri zjutraj, prestopili mejo na mejnem prehodu Rogatec in pred poldnevom prispeli v Banja Luko.

Za kratek čas smo se ustavili na mestni tržnici in zatem obiskali krščanski samostan Trapist. Prijazen pater nam

je natrosil obilo informacij iz zgodovine in dejavnosti samostana. Oddolžili smo se mu z nakupom njihovih znanih

izdelkov od sira trapist do pripravkov iz zdravilnih zelišč. Po obilnem kosilu v bližnji restavraciji smo nadaljevali

z vožnjo. Ustavili smo se v Jajcu, si ogledali mesto in znameniti slap ter muzej Drugega zasedanja Avnoja.

Nedaleč iz mesta se ob reki Plivi nahajajo čudoviti mlinci vredni ogleda. Proti večeru smo prispeli do vasice

Brđani v okolici Šipovega, kjer smo se nastanili na kmečkem turizmu Smeštaj Radoja. Deležni smo bili

izredno prijaznega sprejema. Gostoljubnost domačinov je nepopisna, razvajali so nas s hrano in pijačo.

Naslednji dan je bil namenjen ogledom izvirom reke Plive. Pod vodstvom domačih vodnikov Jele in Ilije smo

jo mahnili od doma nastanitve skozi vasico, mimo cerkve na hribu, vse do prekrasnih izvirov, kjer velike količine

čiste pitne vode privre izpod skal na plano. Trije izviri so, enkratni, prelepi. Po kratkem počitku se nas je večina 

odločila za pohod na planino, kjer je planinski dom Lunja glava (1084 m) v oskrbi planinskega društva

Vitorog iz Šipovega. Izbrali smo daljšo varianto vzpona po makadamski cesti, bilo je vroče, a smo jo z dobro voljo

premagali. Na planini nas je čakal prevoz za povratek v dolino.

Glavni cilj našega planinarjenja je bil vzpon na Vitorog (1906 m), najvišji vrh območja Šipova. Po nasvetu

domačinov smo izbrali varianto, ki se je izkazala kot najbolj optimalna za en dan. Z malim tovornjakom so nas

apeljali vse do našega cilja. Dve uri in pol je trajala vožnja po makadamu skozi obširne gozdove. Malo okorne

od sedenja na improviziranih sedežih (deskah), a polne adrenalina nas je sprejel preluknjan vrh Vitoroga. Bivša

jugo vojska je imela na tem vrhu vojaške objekte za zveze in zato takrat vrh ni bil dostopen za civiliste.

Tudi sedaj je zelo redko obiskan. Po malici in obveznem fotografiranju v posebej za to potovanje naročenih majicah

smo krenili nazaj v dolino. Do Malega Vitoroga smo se dobri dve uri spuščali po brezpotju, naprej pa je bila pot

označena, vendar neshojena in smo s težavo sledili bledim markacijam. Do vasice, kjer nas je čakal prevoz, smo

rabili dobrih pet ur. V zadnjem delu nas je celo v presledkih namakal dež. V vasici živijo samo še stari ljudje,

mladina tu nima prihodnosti in se izseljuje. V večernih urah smo prispeli do naše destinacije, rahlo utrujeni, a zelo zadovoljni.

Zadnji dan smo potovali domov. Po obilnem zajtrku smo se poslovili od naših gostiteljev z obljubo, da se še vrnemo v te lepe kraje.

Ustavili smo se še v Titovem Drvarju, si ogledali muzeja in Titovo pečino. Zadnje kosilo smo imeli v nacionalnem parku na prelepi

lokaciji ob reki Uni. Domov smo se vrnili opolnoči. Vsi smo si bili edini, da se naslednje leto spet skupaj podamo novim planinskim

avanturam nasproti.

 

Zapisala: Ivana Kotnik