Planinarjenje v srbiji: Ovčar, kablar, zlatibor (čigot, čuker)
od 9. do 14. julija 2018
V želji po spoznavanju planinskega sveta preko meja naše domovine smo se planinci PD Dravograd letošnje leto podali na potepanje po planinah zahodne Srbije. Območje se sicer ne ponaša z visokimi gorami kot jih imamo v Alpah, je pa kljub temu zelo privlačno tudi za pohodnike. Drugi razlog za obisk tega okrožja je bila tudi občina Lučani, ki je pobratena z našo občino Dravograd. Potovali smo šest dni, od 9. do 14. julija 2018. Zbralo se nas je 18 udeležencev, ki smo skupaj planinarili že na prejšnjih potovanjih. Pred odhodom smo se nekajkrat sestali in dogovorili vse potrebno.
Štartali smo v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah, prezgodnjih za enega, ki je zaspal in za drugega, ki je po nekaj urah vožnje ugotovil, da ga en nahrbtnik čaka na domačem parkirišču. Med potjo smo se za kratek čas ustavili v Topoli in si na hribu Oplenac ogledali Mavzolej dinastije Karađorđević in prisluhnili bogati zgodovinski razlagi. Brez posebnih zapetljajev (če izvzamemo ročno obračanje naše prikolice s prtljago na gradbišču sredi Arandjelovca) smo proti večeru prispeli na prvo destinacijo, v Ovčar Banjo, toplice ob reki Zapadna Morava, pod vznožjem planin Ovčar in Kablar in se nastanili v planinskem domu Dom. Naš cilj je bil osvojiti oba vrhova Ovčar (986 m) ter Kablar (885 m). Oba sta gosto poraščena z raznovrstnimi listavci, zato je bil vzpon na oba vrhova v senci let teh prijeten in nič naporen, poti pa so dobro označene. Prepustili smo se vodenju in temeljiti strokovni razlagi o favni in flori lokalnemu vodiču Goranu in enostavno – uživali. Da ne govorim o čudovitem razgledu z vrha Kablarja na meandre reke Zapadna Morava in številne srednjeveške manastirje v Ovčar-Kablarski soteski. Dva od devetih ohranjenih in živih smo tudi obiskali na turi na Ovčar (manastir Sretenje in Sv. Trojica, oba neverjetno urejena in negovana).
Obiskali smo tudi Gučo, mestno naselje v občini Lučani, znanem po vsakoletnem festivalu trubačev in si seveda ogledali Muzej trube, kjer je prikazana zgodovina tega glasbenega festivala. Domačini, prijatelji našega bivšega župana, so nas izredno toplo sprejeli in pogostili. En dan smo namenili obisku Mokre gore in vožnji z muzejskim vlakom po Šarganski osmici – delu ozkotirne železniške proge, zgrajene za časa Avstro Ogrske. Peljali smo se skozi 22 tunelov, nekaj mostov in premagali 300 m višinske razlike ter se večkrat ustavili za okrepčila in oglede. Po tem smo si ogledali Drvengrad, kjer je znani režiser Emir Kustorica postavil filmsko vasico. Celotna vas, pokrajina in razgledi so prava paša za oči. Zadnji dan našega potovanja smo preživeli na potepanju po vrhovih Zlatibora in doživeli prekrasno turo od Čigota (1422 m) preko Čukerja (1359 m) do mesta Zlatibor. Travnate planjave, čudoviti razgledi, rahli vzponi in blagi spusti, vmes kratki počitki, tudi rahel dež, so nas popolnoma očarali. Kadar pa je bila priložnost smo uživali ob izvrstni srbski kulinariki.
A vsega lepega je enkrat konec. Ob povratku smo si bili enotni, da bomo naša doživetja še dolgo obujali in če bo možno, še kdaj ponovili na podobnem potepanju.
Zapisala: Ivana Kotnik